Kadar sem sam osamljeno osamljen, v ranljivo rano ranjeno sem ranjen, srèno srce pekoèe me zapeèe in nesreèna mi nesreèa: "Nesreèno!" reèe, takrat zapojem si to pesem najbolj žalostno.
Moja žalost je najbolj žalostna, moja samota je najbolj osamljena, moja boleèina je najbolj boleèa, ah, le kam si šla moja sreèna sreèa. moja boleèina je najbolj boleèa, ah, le kam si šla moja sreèna sreèa.
Takrat sede sedim, obupno obupujem, tiho molèe molèim in žalostno žalujem, stiskajoèe stiska me v grlu stiska in v pljuènih pljuèih mi piskajoèe piska. Takrat zapojem si to pesem najbolj žalostno.
Moja žalost je najbolj žalostna, moja samota je najbolj osamljena, moja boleèina je najbolj boleèa, ah, le kam si šla moja sreèna sreèa. moja boleèina je najbolj boleèa, ah, le kam si šla moja sreèna sreèa.
Z roko roèno rokoval sem ti roèico, krivièna krivda mi krivila je krivico, krvava kri mi je po krvnih žilah krvavela in sladkostrastna strast mi strastno je velela, naj še zadnjiè zapojem pesem najbolj žalostno.
Moja žalost je najbolj žalostna, moja samota je najbolj osamljena, moja boleèina je najbolj boleèa, ah, le kam si šla moja sreèna sreèa. moja boleèina je najbolj boleèa, ah, le kam si šla moja sreèna sreèa.
Moja žalost je najbolj žalostna, moja samota je najbolj osamljena, moja boleèina je najbolj boleèa, ah, le kam si šla moja sreèna sreèa. moja boleèina je najbolj boleèa, ah, le kam si šla moja sreèna sreèa.