V beli vili stanovala si,
ki baha se v naši ulici,
Ko bila si pegasto dekle.
V isto šolo sva zahajala, ob sobotah šla na isti ples,
Ko bila si pegasto dekle.

Spomnim se obleke s pikami,
Zasanjanih oèi
in drobnega nasmeha.

Spomnim se na tvojo zbirko slik,
Metuljev v škatlicah,
ki sem lovil jih zate.

Sanjal sem, da moja boš nekoè,
ti pa nisi vedela za to,
Ko bila si pegasto dekle.

Leta so minila od tedaj

v mestu sreèava se malokdaj
Nimaš peg, ker s pudrom si jih skrila.

Ti sedaj gospa si ta in ta

jaz ostal sem isti plah nièe
Nisi veè to pegasto dekle.

Spomni se na fanta dolgih las,
Ki pesnik je postal,
da ti ga boš ljubila.

Spomni se
na pisma, šopke rož,
Ukradene morda s sosedovega vrta.

Nisem kriv, da tiho ljubim te,

nisi kriva, da ne ljubiš me,
Zame si še pegasto dekle.