Na mizi zemljevidov zamaskiranih obrazov Oranzni so spomini mojih, tvojih jazov Je to modrost? Je to tvoja norost?
Kaj pomeni ta praznina med vrsticami spomina? Sem se spotaknila in smisel zamudila? Je vse to res? Je to pot do nebes?
A se tukaj svet konca kjer so polja svetla morja? A si upas z mano tja v tiste cudne kraje? A se tukaj svet konca nad prepadom Mars in Venera? A si upas z mano tja v tiste cudne kraje bozat zmaje?
Vcasih se sprasujem kdaj v dnevu sem privid Vedno raje v barvah plujem na podstresju starih knjig In najin ples med ovinki do nebes
A se tukaj svet konca kjer so polja svetla morja? A si upas z mano tja v tiste cudne kraje? A se tukaj svet konca nad prepadom Mars in Venera? A si upas z mano tja v tiste cudne kraje bozat zmaje?
A se tukaj svet konca kjer so polja svetla morja? A si upas z mano tja v tiste cudne kraje? A se tukaj svet konca nad prepadom Mars in Venera? A si upas z mano tja v tiste cudne kraje bozat zmaje?